Klopni meningoencefalitis je resna bolezen. Za obolelega pomeni bolnišnično zdravljenje in pogosto tudi zelo dolgotrajne rehabilitacije, ki od bolnika in njegovih najbližjih terjajo veliko potrpljenja, časa in truda. Bolezen močno vpliva na kakovost življenja – tako obolelega kakor njegovih svojcev. Po drugi strani je bolezen tudi velik finančni zalogaj. Pri nas je na splošno bolezni, katerih prenašalec je klop, zelo veliko. Proti klopnemu meningoencefalitisu se je mogoče zaščitit s cepivom. Cepijo se lahko vse osebe od prvega leta starosti dalje, priporoča pa se predvsem tistim, ki se veliko gibljejo na področjih, kjer je okužba endemična.
V zadnjih letih je mogoče opaziti, da obolelost za klopnim meningoencefalitisom močno upada. Ni pa ta bolezen edina nevarna prisotna bolezen pri nas, ki jo prenaša klop. Zelo nevarna je tudi lymska borelioza, za katero ne obstaja cepivo. Za obema omenjenima boleznima je lani obolelo bistveno manj ljudi kakor v preteklih letih, še vedno pa strokovnjaki opozarjajo na veliko verjetnost okužbe s klopi pri nas. V lanskem letu je za boleznijo zbolelo 62 bolnikov, kar je več kakor enkrat manj v primerjavi s preteklimi leti.
Zaščita pred boleznijo
Najboljša zaščita pred vsemi boleznimi, ki jih lahko prenašajo klopi, je seveda ustrezna preventiva. To pomeni, da se na travnike, v gozdove in nasploh v naravo v sezoni klopov odpravimo primerno zaščiteni. To pomeni, da čim večji del kože prekrijemo z svetlimi oblačili, katere lahko dodatno odišavimo z repelenti proti klopom. Ko pridemo domov, oblačila čim prej slečemo in jih stepemo nad tušem ali kadjo, saj tako najlažje vidimo, če smo s sabo prinesli kakšnega klopa. Pomembno je, da prečešemo tudi lase in telo skrbno pregledamo za klopi. V kolikor opazimo kakšnega, ga je najbolje odstraniti še preden se prisesa, če pa je že prisesan, je pomembno, da ga odstranimo čim hitreje in v celoti. S čim hitrejšim ukrepanjem namreč zmanjšujemo možnost okužbe.
Poleg preventive še cepljenje
Najbolj zanesljiva zaščita je poleg preventive cepljenje. Ker zdravila za klopni meningoencefalitis ni, lahko pri obolelih le lajšamo simptome te bolezni. To je dodaten razlog, zakaj strokovnjaki tako priporočajo cepljenje, saj pri bolnikih ne morejo narediti drugega kakor blažiti potek bolezni. Kljub temu se pri nas še vedno cepi relativno majhno število prebivalcev. Tako naj bi se cepilo zgolj 7 – 8 % ljudi, kar je glede na število okuženih pri nas, dokaj malo.
Za boleznijo lahko zbolijo tudi živali
Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki lahko prizadene tudi živali. Posredno seveda lahko zbolijo tudi ljudje. Zbolijo namreč lahko koze, krave, ovce, bolezen pa se nato iz njih, preko mleka prenese v človeka. To je še zlasti verjetno, v kolikor človek uživa nepasterizirano mleko in mlečne izdelke okužene živali, ki virus izloča v svoje mleko. Zato je potrebno dosledno pregledovati tudi domače živali. Pred nekaj leti je bil prvič dokazan tudi primer, ko je izbruhnila okužba s to boleznijo, zaradi pitja surovega kozjega mleka.
Kje v Sloveniji je bolezni največ?
Klopov, ki so okuženi s povzročiteljem bolezni klopnega meningoencefalitisa, je največ na Koroškem, Gorenjskem in v ljubljanski regiji. Za diagnozo bolezni je pomembno vedeti, kje se je bolnik zadrževal (na endemskem področju) in ali je morebiti užival nepasterizirano mleko.
Kako poteka bolezen?
Po vbodu z okuženim klopom se lahko v roku 2 do 28 dni pojavijo simptomi (vročina, glavobol, utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah). Po izbruhu simptomov se stanje obolelega pogosto za nekaj dni izboljša, nato pa ponovno izbruhnejo v še hujši obliki – torej kot višja vročina, slabost, hujši glavobol, pogosto pa to spremljajo še znaki prizadetosti možganovine.
Pri dobri tretjini obolelih bolezen ne pusti posledic, za cca. 1 % pa je usodna. Pri 5 % bolezen povzroča razne oblike ohromitve, pri dobri tretjini pa postencefalističen sindom (več mesecev slabega počitja, nezmožnosti koncentracije, tresavica, težave s sluhom, utrjenost, ipd.).